1 00:00:05,240 --> 00:00:08,800 S tem, da popeljejo naše čutilo vida onkraj domišljije naših prednikov, 2 00:00:08,880 --> 00:00:13,200 nam ti čudoviti instrumenti, teleskopi, odpirajo pot v globje in bolj 3 00:00:13,280 --> 00:00:17,240 popolno razumevanje narave. - René Descartes, 1637 4 00:00:17,720 --> 00:00:22,520 Tisočletja so se ljudje ozirali v hipnotično nočno nebo 5 00:00:22,600 --> 00:00:28,320 in niso vedeli, da so zvezde v Rimski cesti druga sonca 6 00:00:28,400 --> 00:00:33,400 niso poznali milijard sestrskih galaksij, ki sestavljajo naše vesolje 7 00:00:35,440 --> 00:00:38,760 ali slutili, da smo le drobec v 13,7 milijarde let dolgi 8 00:00:38,840 --> 00:00:42,480 zgodbi o vesolju. 9 00:00:42,560 --> 00:00:46,080 Z našimi očmi kot edinim opazovalnim orodjem nismo mogli 10 00:00:46,160 --> 00:00:50,120 najti osončij okrog drugih zvezd ali ugotoviti, 11 00:00:50,200 --> 00:00:55,000 če obstaja življenje še drugod v vesolju. 12 00:00:58,080 --> 00:01:00,320 Danes smo že daleč na naši poti odkrivanja mnogih 13 00:01:00,400 --> 00:01:03,520 skrivnosti vesolja in morda živimo v najbolj izjemni 14 00:01:03,600 --> 00:01:05,920 dobi astronomskih okritij. 15 00:01:05,960 --> 00:01:08,960 Jaz sem Dr. J in bom vaš vodič do teleskopa - 16 00:01:09,040 --> 00:01:11,840 osupljivega instrumenta, ki se je izkazal kot vstopnica 17 00:01:11,920 --> 00:01:15,480 človeštva v vesolje. 18 00:01:17,920 --> 00:01:21,840 Velike oči zazrte v nebo - 400 let odkritij s teleskopi 19 00:01:22,200 --> 00:01:26,920 1. Novi pogledi na nebo 20 00:01:28,960 --> 00:01:32,120 Pred štiristo leti, leta 1609, je šel nek mož 21 00:01:32,240 --> 00:01:34,600 na polje v okolico svojega mesta. 22 00:01:34,680 --> 00:01:39,000 Svoj doma narejeni teleskop je usmeril v Luno, planete in zvezde. 23 00:01:39,080 --> 00:01:42,560 Njegovo ime je bilo Galileo Galilei. 24 00:01:44,040 --> 00:01:47,280 Astronomija ne bo nikoli več takšna, kot je bila prej. 25 00:02:07,440 --> 00:02:12,400 Danes, 400 let po tem, ko je Galileo prvič usmeril teleskop v nebo 26 00:02:12,600 --> 00:02:18,280 uporabljajo astronomi za raziskovanje nebesnega svoda velikanska zrcala na daljnih vrhovih gora. 27 00:02:18,360 --> 00:02:23,480 Radijski teleskopi zbirajo šibko ščebetanje in šepetanje iz vesolja. 28 00:02:23,560 --> 00:02:27,640 Znanstveniki so poslali teleskope celo v vesolje, 29 00:02:27,720 --> 00:02:31,920 visoko nad moteče vplive naše atmosfere. 30 00:02:33,440 --> 00:02:38,640 In razgled jemlje dih! 31 00:02:42,960 --> 00:02:46,600 Vendar Galileo pravzaprav ni bil tisti, ki je iznašel teleskop. 32 00:02:46,680 --> 00:02:49,720 Ta čast gre Hansu Lippersheyu, precej neznanemu 33 00:02:49,800 --> 00:02:53,400 holandsko-nemškemu izdelovalcu očal. 34 00:02:53,480 --> 00:02:57,840 A Hans Lippershey ni nikoli usmeril svojega teleskopa proti zvezdam. 35 00:02:57,920 --> 00:03:00,800 Nasprotno, menil je, da bo njegova iznajdba večinoma koristila 36 00:03:00,880 --> 00:03:03,600 morjeplovcem in vojakom. 37 00:03:03,760 --> 00:03:07,240 Lippershey je bil doma iz Middelburga, takrat velikega trgovskega mesta 38 00:03:07,320 --> 00:03:10,440 v holandski republiki. 39 00:03:13,960 --> 00:03:18,040 Leta 1608 je Lippershey ugotovil, da pri gledanju oddaljenega predmeta 40 00:03:18,120 --> 00:03:24,000 skozi konveksno in konkavno lečo vidi predmet povečan, če 41 00:03:24,080 --> 00:03:29,600 sta leči postavljeni na ravno pravo razdaljo ena od druge. 42 00:03:29,680 --> 00:03:33,760 Rodil se je teleskop! 43 00:03:33,840 --> 00:03:37,480 Septembra 1608 je Lippershey razkril svoje odkritje 44 00:03:37,560 --> 00:03:39,840 princu Mauritsu Nizozemskemu. 45 00:03:39,920 --> 00:03:42,800 Ne bi mogel izbrati ugodnejšega trenutka, saj 46 00:03:42,880 --> 00:03:45,840 je bila takrat Nizozemska zapletena v 47 00:03:45,920 --> 00:03:49,320 80-letno vojno s Španijo. 48 00:03:55,320 --> 00:03:59,080 Novi daljnogled je lahko povečal predmete in bi tako lahko razkril 49 00:03:59,160 --> 00:04:02,280 sovražne ladje in čete, ki so sicer predaleč, da bi jih videli 50 00:04:02,360 --> 00:04:04,360 s prostim očesom. 51 00:04:04,440 --> 00:04:07,440 Zares koristna iznajdba! 52 00:04:07,520 --> 00:04:12,000 Toda holandska vlada nikoli ni podelila Lippersheyu patenta za njegov teleskop. 53 00:04:12,080 --> 00:04:15,400 Razlog so bili drugi trgovci, ki so si ravno tako lastili iznajdbo, 54 00:04:15,480 --> 00:04:19,200 še zlasti Lippersheyev tekmec Sacharias Janssen. 55 00:04:19,280 --> 00:04:21,480 Spor ni bil nikoli razrešen. 56 00:04:21,560 --> 00:04:27,880 In vse do danes ostaja pravi izvor teleskopa zavit v skrivnost. 57 00:04:28,880 --> 00:04:32,680 Italijanski astronom Galileo Galilei, oče moderne fizike 58 00:04:32,760 --> 00:04:37,600 je slišal o teleskopu in se odločil, da bo naredil svojega. 59 00:04:38,320 --> 00:04:42,360 Kakšnih deset mesecev kasneje je moja ušesa doseglo sporočilo, da je nek 60 00:04:42,440 --> 00:04:48,200 Flamec skonstruiral daljnogled, s katerim so predmeti, 61 00:04:48,280 --> 00:04:52,960 čeprav zelo daleč od očesa opazovalca, videti tako razločno, 62 00:04:53,040 --> 00:04:56,120 kot če bi bili blizu. 63 00:04:56,480 --> 00:04:59,440 Galileo je bil največji znanstvenik svojega časa. 64 00:04:59,520 --> 00:05:02,560 Bil je tudi močan privrženec novega pogleda na svet, ki ga je zagovarjal 65 00:05:02,640 --> 00:05:06,160 poljski astronom Nikolaj Kopernik, ki je predlagal, da 66 00:05:06,240 --> 00:05:10,440 se Zemlja vrti okoli Sonca, in ne obratno. 67 00:05:11,520 --> 00:05:14,240 Na podlagi tega, kar je slišal o holandskem teleskopu, je Galileo 68 00:05:14,320 --> 00:05:16,560 naredil svoje instrumente. 69 00:05:16,640 --> 00:05:19,160 Bili so veliko boljši. 70 00:05:20,520 --> 00:05:25,320 Naposled, ne da bi varčeval pri delu ali stroških, sem uspel 71 00:05:25,400 --> 00:05:29,640 narediti tako izvrsten instrument, da 72 00:05:29,720 --> 00:05:33,880 so predmeti, gledani skozenj, videti skoraj tisočkrat 73 00:05:33,960 --> 00:05:38,800 večji kot kadar jih gledamo z našim naravnim vidom. 74 00:05:39,680 --> 00:05:43,600 Napočil je čas, da preizkusi svoj teleskop na nebu. 75 00:05:45,880 --> 00:05:49,640 Prišel sem do mnenja in prepričanja, da površina 76 00:05:49,760 --> 00:05:53,480 Lune ni gladka, enakomerna in natančna krogla 77 00:05:53,720 --> 00:05:57,440 kot so mnogi filozofi verjeli, da je 78 00:05:57,520 --> 00:06:01,680 ampak je neenakomerna, hrapava in polna vboklin in izboklin 79 00:06:01,760 --> 00:06:06,240 in nič drugačna kot površje Zemlje. 80 00:06:11,600 --> 00:06:15,320 Pokrajina kraterjev, gor in dolin. 81 00:06:15,400 --> 00:06:18,320 Svet kot je naš! 82 00:06:19,560 --> 00:06:24,040 Nekaj tednov kasneje, januarja 1610, je Galileo opazoval Jupiter. 83 00:06:24,120 --> 00:06:28,560 V bližini planeta je videl štiri svetle pikice, ki so spreminjale 84 00:06:28,680 --> 00:06:32,960 svoj položaj na nebu noč za nočjo, a ostale blizu Jupitra. 85 00:06:33,040 --> 00:06:37,880 Bilo je kot počasen, vesoljski balet satelitov, ki krožijo okoli planeta. 86 00:06:37,960 --> 00:06:40,720 Te štiri svetle pikice bodo postale znane kot 87 00:06:40,800 --> 00:06:43,560 Jupitrove Galilejeve lune. 88 00:06:43,680 --> 00:06:46,240 Kaj še je odkril Galileo? 89 00:06:46,320 --> 00:06:48,400 Venerine mene! 90 00:06:48,520 --> 00:06:51,880 Podobno kot Luna tudi Venera raste in pojema od srpa do 91 00:06:51,960 --> 00:06:54,200 ščipa in spet nazaj. 92 00:06:54,280 --> 00:06:58,560 Čudne dodatke na obeh straneh Saturna. 93 00:06:58,680 --> 00:07:01,160 Temne pege na površju Sonca. 94 00:07:01,280 --> 00:07:03,440 In seveda, zvezde. 95 00:07:03,520 --> 00:07:06,400 Tisoče zvezd, morda celo milijone. 96 00:07:06,480 --> 00:07:09,320 Vse prešibke, da bi jih videli s prostim očesom. 97 00:07:09,440 --> 00:07:13,880 Bilo je, kot da bi človeštvo nenadoma odvrglo svojo prevezo čez oči. 98 00:07:13,960 --> 00:07:18,000 Pred njim je bilo celo vesolje odkritij. 99 00:07:23,440 --> 00:07:27,720 Novice o teleskopu so se razširile čez Evropo kot gozdni požar. 100 00:07:27,840 --> 00:07:32,080 V Pragi, na dvoru cesarja Rudolpha II, je Johannes Kepler 101 00:07:32,200 --> 00:07:34,760 izboljšal zasnovo instrumenta. 102 00:07:34,840 --> 00:07:38,800 V Antwerpnu je holandski kartograf Michael van Langren izdelal 103 00:07:38,920 --> 00:07:41,880 prve zanesljive karte Lune, ki je kazala, kot so verjeli 104 00:07:41,960 --> 00:07:44,400 celine in oceane. 105 00:07:44,520 --> 00:07:49,640 In Jan Hevelij, bogat pivovar na Poljskem, je zgradil ogromen 106 00:07:49,720 --> 00:07:53,200 teleskop na svojem observatoriju v Danzigu. 107 00:07:53,280 --> 00:07:57,840 Ta observatorij je bil tako velik, da je zasedel strehe kar treh hiš! 108 00:07:59,200 --> 00:08:02,240 Toda najboljše instrumente tistega časa je verjetno naredil 109 00:08:02,320 --> 00:08:05,360 Christiaan Huygens na Nizozemskem. 110 00:08:05,440 --> 00:08:11,080 Leta 1655 je Huygens odkril največjo Saturnovo luno, Titan. 111 00:08:11,160 --> 00:08:15,160 Nekaj let kasneje so njegova opazovanja razkrila Saturnov obroč, 112 00:08:15,240 --> 00:08:20,320 nekaj, kar Galileo nikoli ni razumel. 113 00:08:20,400 --> 00:08:24,600 In nazadnje, a ne najmanj pomembno je, da je Huygens videl temne lise in svetli 114 00:08:24,680 --> 00:08:27,360 polarni kapi na Marsu. 115 00:08:27,440 --> 00:08:31,080 Ali bi lahko na tem daljnem, tujem svetu obstajalo življenje? 116 00:08:31,160 --> 00:08:35,240 To vprašanje zaposluje astronome še danes. 117 00:08:35,880 --> 00:08:39,480 Dolgo časa so bili vsi teleskopi refraktorji. Ti imajo 118 00:08:39,560 --> 00:08:42,640 leče, da zbrajo zvezdno svetlobo. 119 00:08:42,720 --> 00:08:45,440 Kasneje so leče nadomestila zrcala. 120 00:08:45,520 --> 00:08:49,080 Ta zrcalni teleskop je prvi zgradil Niccolò Zucchi 121 00:08:49,160 --> 00:08:52,000 in ga je kasneje izboljšal Isaac Newton. 122 00:08:52,080 --> 00:08:55,720 V poznem 18. stoletju je največja zrcala na svetu 123 00:08:55,800 --> 00:08:59,560 vlival William Herschel, organist, ki je postal astronom 124 00:08:59,640 --> 00:09:02,480 in ki je delal skupaj s svojo sestro Carolino. 125 00:09:02,560 --> 00:09:06,200 V njuni hiši v kraju Bath, v Angliji, sta Herschelova zlivala rdeče-vročo 126 00:09:06,280 --> 00:09:09,840 raztaljeno kovino v kalup in ko se je vsa stvar ohladila 127 00:09:09,920 --> 00:09:15,440 sta spolirala površino, da bi ta odbijala zvezdno svetlobo. 128 00:09:15,520 --> 00:09:20,320 V času svojega življenja je Herschel zgradil več kot 400 teleskopov. 129 00:09:24,480 --> 00:09:28,360 Največji med njimi je bil tako ogromen, da je potreboval štiri služabnike, da so 130 00:09:28,440 --> 00:09:31,560 upravljali raznorazne vrvi, kolesa in škripce, ki so bili 131 00:09:31,640 --> 00:09:36,000 potrebni za sledenje gibanju zvezd čez nočno nebo, 132 00:09:36,080 --> 00:09:39,440 ki ga seveda povzroča vrtenje Zemlje. 133 00:09:39,520 --> 00:09:43,080 Herschel je bil kot nadzornik, pozorno je pregledoval nebesni svod in 134 00:09:43,160 --> 00:09:46,680 zapisal v sezname na stotine novih meglic in dvojnih zvezd. 135 00:09:46,760 --> 00:09:50,280 Prav tako je odkril, da mora biti Rimska cesta pravzaprav ploščat disk. 136 00:09:50,360 --> 00:09:54,120 Izmeril je celo gibanje našega Osončja skozi ta disk 137 00:09:54,200 --> 00:09:58,800 tako da je opazoval relativno gibanje zvezd in planetov. 138 00:09:58,880 --> 00:10:06,360 In potem je 13. marca 1781, odkril nov planet - Uran. 139 00:10:06,440 --> 00:10:10,640 Minilo je več kot 200 let, preden je Nasino vesoljsko plovilo Voyager 2 140 00:10:10,720 --> 00:10:15,840 omogočilo astronomom prvi bližnji pogled na ta daljni svet. 141 00:10:16,760 --> 00:10:21,240 Na bujnem in rodovitnem podeželju centralne Irske je William Parsons, 142 00:10:21,320 --> 00:10:26,520 tretji grof Rosse, zgradil največji teleskop 19. stoletja. 143 00:10:26,600 --> 00:10:30,520 S kovinskim zrcalom s premerom neverjetnih 1,8 metra, je velikanski 144 00:10:30,600 --> 00:10:35,240 teleskop postal znan kot "Pošast iz Parsonstowna". 145 00:10:35,320 --> 00:10:39,320 V občasnih jasnih nočeh brez Lune je grof sedel za okluar 146 00:10:39,440 --> 00:10:44,400 in zajadral na popotovanje skozi vesolje. 147 00:10:45,280 --> 00:10:50,160 Do Orionove meglice – za katero danes vemo, da se v njej rojevajo nove zvezde. 148 00:10:50,280 --> 00:10:55,880 Naprej do skrivnostne meglice Rakovica, ostanka eksplozije supernove. 149 00:10:55,960 --> 00:10:57,880 In galaksije Vrtinec. 150 00:10:57,960 --> 00:11:02,520 Lord Rosse je bil prvi, ki je opazil njeno veličastno spiralno obliko. 151 00:11:02,600 --> 00:11:08,400 Galaksija kot je naša, s prepletenimi oblaki temnega prahu in žarečega plina, 152 00:11:08,480 --> 00:11:12,400 milijardami posameznih zvezd in kdo ve - 153 00:11:12,480 --> 00:11:16,520 morda celo planeti kot je Zemlja. 154 00:11:18,880 --> 00:11:24,880 Teleskop je postal naše plovilo za raziskovanje vesolja. 155 00:11:29,720 --> 00:11:34,080 2. Večje je boljše 156 00:11:36,080 --> 00:11:38,480 Ponoči se vaše oči prilagodijo na temo. 157 00:11:38,560 --> 00:11:42,640 Vaše zenice se razširijo, da spustijo več svetlobe na mrežnico v očesu. 158 00:11:42,720 --> 00:11:47,880 Rezultat je, da lahko vidite temnejše predmete in šibkejše zvezde. 159 00:11:47,960 --> 00:11:51,720 Zdaj pa si predstavljajte, da bi imeli zenici veliki po en meter. 160 00:11:51,800 --> 00:11:55,960 Videti bi bili precej čudni, vendar bi imeli nadnaravni vid! 161 00:11:56,000 --> 00:11:59,400 In to za vas naredijo teleskopi. 162 00:12:01,880 --> 00:12:04,640 Teleskop je kot lijak. 163 00:12:04,720 --> 00:12:10,240 Njegova glavna leča ali zrcalo zbira zvezdno svetlobo in jo pripelje zbrano vso skupaj v vaše oko. 164 00:12:13,080 --> 00:12:17,800 Čim večja je leča ali zrcalo teleskopa, tem šibkejša telesa lahko vidite. 165 00:12:17,880 --> 00:12:20,720 Velikost je torej najpomembnejša. 166 00:12:20,800 --> 00:12:23,400 Kako velik teleskop pa lahko naredite? 167 00:12:23,480 --> 00:12:26,400 No, pravzaprav ne preveč velik, če gre za refraktor. 168 00:12:29,480 --> 00:12:32,720 Zvezdna svetloba mora iti skozi glavno lečo. 169 00:12:32,800 --> 00:12:36,080 Zato jo lahko podpirate le na njenem robu. 170 00:12:36,160 --> 00:12:41,880 Če naredite lečo preveliko, bo postala pretežka in se bo zaradi lastne teže začela kriviti. 171 00:12:41,960 --> 00:12:45,640 To pomeni, da bo slika popačena. 172 00:12:47,400 --> 00:12:54,320 Največji refraktor v zgodovini je bil dokončan leta 1897 na observatoriju Yerkes blizu Chicaga. 173 00:12:54,400 --> 00:12:57,480 Njegova glavna leča je imela premer nekaj čez en meter. 174 00:12:57,560 --> 00:13:02,080 Toda njegova cev je bila dolga neverjetnih 18 metrov. 175 00:13:02,160 --> 00:13:08,720 Z dokončanjem teleskopa Yerkes so graditelji refraktorskih teleskopov praktično dosegli njihovo mejo. 176 00:13:08,800 --> 00:13:10,880 Želite večje teleskope? 177 00:13:10,960 --> 00:13:12,800 Pomislite na zrcala. 178 00:13:17,080 --> 00:13:23,080 V reflektorskem teleskopu se zvezdna svetloba odbije na zrcalu namesto da bi šla skozi lečo. 179 00:13:23,160 --> 00:13:29,400 To pomeni, da lahko vzamete precej tanjše zrcalo kot lečo in ga podprete od zadaj. 180 00:13:29,480 --> 00:13:34,640 Rezultat je ta, da lahko naredite veliko večja zrcala kot leče. 181 00:13:35,640 --> 00:13:39,720 Velika zrcala so prišla v južno Kalifornijo pred enim stoletjem. 182 00:13:39,800 --> 00:13:44,880 Takrat je bil Mount Wilson še odročen vrh v divjini gorovja San Gabriel. 183 00:13:44,960 --> 00:13:49,080 Nebo je bilo jasno in noči so bile temne. 184 00:13:49,160 --> 00:13:53,640 Tukaj je George Ellery Hale najprej zgradil 1.5-metrski teleskop. 185 00:13:53,720 --> 00:13:58,400 Bil je sicer manjši kot upokojena pošast Lorda Rosseja, a veliko boljši. 186 00:13:58,480 --> 00:14:02,160 In tudi na precej boljšem kraju. 187 00:14:02,240 --> 00:14:07,640 Hale je prepričal lokalnega poslovneža Johna Hookerja, da je denarno podprl izgradnjo 2.5-metrskega instrumenta. 188 00:14:07,720 --> 00:14:12,560 Tone stekla in jekla so zvleki na Mount Wilson. 189 00:14:12,640 --> 00:14:16,000 Hookerjev teleskop je bil dokočnan leta 1917. 190 00:14:16,080 --> 00:14:20,240 30 let je bil največji teleskop na svetu. 191 00:14:20,320 --> 00:14:25,400 Velik kos vesoljske artilerije, pripravljen za napad na vesolje. 192 00:14:28,480 --> 00:14:31,080 In res je napadel! 193 00:14:31,160 --> 00:14:34,240 Skupaj z neverjetno velikostjo novega teleskopa so prišle 194 00:14:34,280 --> 00:14:37,240 spremembe tudi v načinu opazovanja slike. 195 00:14:37,280 --> 00:14:40,800 Astronomi niso več kukali skozi okular novega velikana. 196 00:14:40,880 --> 00:14:45,960 Namesto tega so ure dolgo zbirali svetlobo na fotografskih ploščah. 197 00:14:46,000 --> 00:14:50,800 Še nikoli prej ni nihče pogledal tako daleč v vesolje. 198 00:14:50,880 --> 00:14:55,160 Spiralne meglice so se izkazale kot prekipevajoče združbe posameznih zvezd. 199 00:14:55,240 --> 00:14:59,560 Ali bi to lahko bili samostojni sistemi zvezd, podobni naši Rimski cesti? 200 00:14:59,640 --> 00:15:03,800 V Andromedini meglici je Edwin Hubble našel posebno vrsto zvezd 201 00:15:03,880 --> 00:15:07,400 ki je spreminjala sij z natančnostjo ure. 202 00:15:07,480 --> 00:15:11,720 Iz teh opazovanj je lahko sklepal, kolikšna je razdalja do Andromede: 203 00:15:11,800 --> 00:15:15,960 skoraj milijon svetlobnih let. 204 00:15:16,080 --> 00:15:22,720 Spiralne meglice, kot je Andromedina, so bile očitno vsaka zase posamezna galaksija. 205 00:15:24,480 --> 00:15:27,320 Toda to ni bila edina neverjetna stvar. 206 00:15:27,400 --> 00:15:32,000 Večina teh galaksij se je gibala vstran od naše Galaksije. 207 00:15:32,080 --> 00:15:37,640 Na Mount Wilsonu je Hubble odkril, da se bližnje galaksije oddaljujejo z nizkimi hitrostmi 208 00:15:37,640 --> 00:15:42,480 medtem ko se daljne galaksije oddaljujejo veliko hitreje. 209 00:15:42,560 --> 00:15:43,720 Zaključek? 210 00:15:43,800 --> 00:15:46,560 Vesolje se širi. 211 00:15:46,640 --> 00:15:53,400 Hookerjev teleskop nam je dal najglobje astronomsko odkritje 20. stoletja. 212 00:15:56,080 --> 00:16:00,640 Zahvaljujoč teleskopu smo šli po sledeh zgodovine vesolja. 213 00:16:00,720 --> 00:16:04,880 Pred nekaj manj kot 14 milijardami let se je vesolje rodilo 214 00:16:04,960 --> 00:16:09,240 v silni eksploziji časa in prostora, snovi in energije, imenovani 215 00:16:09,280 --> 00:16:11,560 Veliki pok. 216 00:16:11,640 --> 00:16:17,480 Drobceni kvantni valovi so rasli v goste zaplate v prvobitni juhi. 217 00:16:17,560 --> 00:16:20,160 Iz teh so se zgostile galaksije. 218 00:16:20,240 --> 00:16:23,800 Izredno raznolike po velikosti in obliki. 219 00:16:26,560 --> 00:16:30,400 Jedrsko zlivanje v jedrih zvezd je proizvedlo nove atome. 220 00:16:30,480 --> 00:16:34,880 Ogljik, kisik, železo, zlato. 221 00:16:34,960 --> 00:16:39,640 Eksplozije supernov so razpihale te težke elemente nazaj v vesoljski prostor. 222 00:16:39,720 --> 00:16:43,080 Surovine za nastanek novih zvezd. 223 00:16:43,160 --> 00:16:44,800 In planetov! 224 00:16:46,880 --> 00:16:54,880 Nekega dne, nekje, nekako so se preproste organske molekule razvile v žive organizme. 225 00:16:54,960 --> 00:17:00,560 Življenje je čudež v vedno razvijajočem se vesolju. 226 00:17:00,640 --> 00:17:02,880 Smo zvezdni prah. 227 00:17:02,960 --> 00:17:07,000 To je veličastna in neverjetna zgodba, 228 00:17:07,080 --> 00:17:11,160 Ki so jo omogočila opazovanja s teleskopi. 229 00:17:11,240 --> 00:17:15,640 Predstavljajte si: brez teleskopov bi vedeli le za šest planetov 230 00:17:15,720 --> 00:17:18,160 eno luno in nekaj tisoč zvezd. 231 00:17:18,240 --> 00:17:22,400 Astronomija bi bila še vedno na začetku. 232 00:17:23,640 --> 00:17:27,480 Od pradavnine so predstraže vesolja kot zakopani zakladi 233 00:17:27,560 --> 00:17:30,000 mežikale drznim. 234 00:17:30,080 --> 00:17:35,480 Princi in vladarji, politiki ali industrijalci so enako kot možje znanosti 235 00:17:35,560 --> 00:17:40,240 čutili mik nezačrtanih morij vesolja in dajali denar za razvoj in gradnjo 236 00:17:40,280 --> 00:17:45,400 vedno boljših instrumentov. Področje raziskovanja se je tako hitro širilo. 237 00:17:59,800 --> 00:18:02,640 George Ellery Hale je imel en zadnji sen: 238 00:18:02,720 --> 00:18:06,960 zgraditi dvakrat večji teleskop kot je bil prejšnji rekorder. 239 00:18:07,000 --> 00:18:10,880 Spoznajte veličastno staro damo astronomije 20. stoletja. 240 00:18:10,960 --> 00:18:15,880 Petmetrski Halejev teleskop na gori Palomar. 241 00:18:15,960 --> 00:18:20,560 Več kot petsto ton premikajoče se mase, a tako natančno uravnovešene 242 00:18:20,640 --> 00:18:24,640 da se premika z milino balerine. 243 00:18:24,720 --> 00:18:30,240 Njegovo 40-tonsko zrcalo odkriva zvezde, ki so 40 milijonov krat šibkejše, kot jih lahko vidi oko. 244 00:18:30,280 --> 00:18:35,240 Dokončan leta 1948 nam je Haleov teleskop dal dotlej nedosežen pogled na planete, 245 00:18:35,280 --> 00:18:38,800 zvezdne kopice, meglice in galaksije. 246 00:18:41,080 --> 00:18:44,960 Velikan Jupiter s svojimi mnogimi lunami. 247 00:18:45,080 --> 00:18:49,080 Fantastična meglica NGC 2024 v Orionu. 248 00:18:49,160 --> 00:18:54,240 Šibka vlakna plina v Orionovi meglici. 249 00:18:59,880 --> 00:19:02,080 Toda ali imamo lahko še večje? 250 00:19:02,160 --> 00:19:06,240 Sovjetski astronomi so poskušali v poznih 1970tih. 251 00:19:06,280 --> 00:19:10,640 Visoko v Kavkaškem gorovju so zgradili teleskop Bolshoi Azimutalnyi 252 00:19:10,720 --> 00:19:14,880 s primarnim zrcalom s premerom šestih metrov. 253 00:19:14,960 --> 00:19:17,640 Toda nikoli ni zares dosegel pričakovanj. 254 00:19:17,720 --> 00:19:21,720 Bil je preprosto prevelik, predrag in preveč težaven. 255 00:19:21,800 --> 00:19:24,960 Ali so se torej graditelji teleskopov na tej točki vdali? 256 00:19:25,080 --> 00:19:28,480 Ali so morali pokopati svoje sanje o še večjih instrumentih? 257 00:19:28,560 --> 00:19:31,960 Se je zgodovina teleskopa predčasno končala? 258 00:19:32,080 --> 00:19:33,400 Seveda ne. 259 00:19:33,480 --> 00:19:36,480 Danes uporabljamo 10-metrske teleskope. 260 00:19:36,560 --> 00:19:39,160 Še večji so že na risalnih deskah. 261 00:19:39,240 --> 00:19:40,720 In kaj je bila rešitev? 262 00:19:40,800 --> 00:19:42,640 Nove tehnologije. 263 00:19:44,000 --> 00:19:48,760 3. Rešitev je tehnologija 264 00:19:48,960 --> 00:19:52,800 Prav tako kot moderni avtomobili niso več videti kot Fordov model T, so tudi današnji 265 00:19:52,880 --> 00:19:56,280 teleskopi bistveno drugačni od svojih klasičnih predhodnikov 266 00:19:56,360 --> 00:19:58,680 kot je bil petmetrski Haleov teleskop. 267 00:19:58,760 --> 00:20:01,880 Kot prvo so njihove nastavitve precej manjše. 268 00:20:01,960 --> 00:20:05,840 Star tip teleskopov je bil nameščen ekvatorialno. Pri tem je ena os 269 00:20:05,920 --> 00:20:09,720 vedno postavljena vzporedno z osjo vrtenja Zemlje. 270 00:20:09,800 --> 00:20:13,480 Da sledi gibanju neba, se mora teleskop preprosto 271 00:20:13,560 --> 00:20:18,200 vrteti okrog te osi z enako kotno hitrostjo kot se vrti Zemlja. 272 00:20:18,280 --> 00:20:21,160 Enostavno, a požrešno s prostorom. 273 00:20:21,240 --> 00:20:26,040 Današnje moderne alt-azimutne nastavitve so mnogo manjše. 274 00:20:26,080 --> 00:20:30,440 Na takšni nastavitvi je teleskop postavljen kot top. 275 00:20:30,480 --> 00:20:35,240 Enostavno izberete smer in višino in to je to. 276 00:20:35,320 --> 00:20:38,640 Težava nastopi s sledenjem gibanju neba. 277 00:20:38,720 --> 00:20:44,240 Teleskop se mora vrteti okrog obeh osi in to različno hitro. 278 00:20:44,320 --> 00:20:50,720 To je pravzaprav postalo mogoče šele z računalniškim vodenjem teleskopov. 279 00:20:50,800 --> 00:20:52,840 Manjša nastavitev je cenejša za izgradnjo. 280 00:20:52,920 --> 00:20:57,520 Še več, potrebuje manjšo kupolo, kar še dodatno zniža stroške 281 00:20:57,600 --> 00:21:00,320 in izboljša kvaliteto slike. 282 00:21:00,400 --> 00:21:03,800 Za primer poglejmo teleskopa dvojčka Keck na Hawaijih. 283 00:21:03,880 --> 00:21:06,600 Čeprav sta njuni 10-metrski zrcali dvakrat večji kot zrcalo 284 00:21:06,680 --> 00:21:10,440 Haleovega teleskopa, pa ju lahko spravimo v manjšo kupolo 285 00:21:10,520 --> 00:21:13,240 kot je tista na gori Palomar. 286 00:21:15,080 --> 00:21:17,440 Tudi zrcala teleskopov so se spremenila. 287 00:21:17,520 --> 00:21:19,120 Nekoč so bila debela in težka. 288 00:21:19,200 --> 00:21:21,840 Sedaj so tanka in lahka. 289 00:21:21,920 --> 00:21:26,800 Zrcalne lupine, ki lahko merijo v premeru več metrov, so ulite v velikanskih, vrtečih se pečeh. 290 00:21:26,880 --> 00:21:30,320 In so debele manj kot 20 centimetrov. 291 00:21:30,400 --> 00:21:32,960 Zapletena podporna struktura preprečuje, da bi se tanka zrcala 292 00:21:33,080 --> 00:21:35,200 ukrivila pod lastno težo. 293 00:21:35,280 --> 00:21:39,120 Računalniško nadzorovan sistem podpornikov prav tako pomaga obdržati zrcalo 294 00:21:39,200 --> 00:21:40,840 v popolni obliki. 295 00:21:43,400 --> 00:21:45,520 Ta sistem se imenuje aktivna optika. 296 00:21:45,600 --> 00:21:49,840 Ideja je, da uravnovesi in popravi morebitne deformacije glavnega zrcala, 297 00:21:49,920 --> 00:21:54,560 ki jih povzroča gravitacija, veter ali spremembe temperature. 298 00:21:54,640 --> 00:21:58,240 Tanko zrcalo tudi tehta precej manj. 299 00:21:58,320 --> 00:22:01,440 To pomeni, da je njegova celotna podporna struktura, vključno z nastavitvijo 300 00:22:01,560 --> 00:22:03,440 lahko veliko manjša in lažja. 301 00:22:03,520 --> 00:22:05,560 In cenejša! 302 00:22:05,640 --> 00:22:08,360 Tukaj je 3,6-metrski teleskop New Technology, 303 00:22:08,440 --> 00:22:11,760 ki so ga zgradili evropski astronomi v poznih 1980tih. 304 00:22:11,840 --> 00:22:14,840 Služil je za preizkušanje mnogih novih tehnologij 305 00:22:14,920 --> 00:22:16,120 v izgradnji teleskopov. 306 00:22:16,200 --> 00:22:20,960 Celo njegova kupola nima nič skupnega s tradicionalnimi kupolami teleskopov. 307 00:22:21,080 --> 00:22:24,240 Teleskop New Technology je bil velik uspeh. 308 00:22:24,320 --> 00:22:27,280 Napočil je čas, da se premaga mejo šestih metrov. 309 00:22:27,600 --> 00:22:31,400 Observatorij Mauna Kea kraljuje na najvišji točki na območju Tihega oceana 310 00:22:31,480 --> 00:22:34,960 na 4200 metrih nadmorske višine. 311 00:22:36,960 --> 00:22:41,120 Na Havajskih plažah turisti uživajo na soncu in jezdijo na valovih. 312 00:22:41,200 --> 00:22:44,520 Visoko nad njimi pa se astronomi izpostavljajo mrazu 313 00:22:44,600 --> 00:22:51,160 in višinski bolezni v svojih prizadevanjih, da bi pojasnili skrivnosti vesolja. 314 00:22:51,240 --> 00:22:54,120 Teleskopa Keck sta med največjimi na svetu. 315 00:22:54,200 --> 00:22:59,120 Njuni zrcali merita 10 metrov v premeru in sta izjemno tanki. 316 00:22:59,200 --> 00:23:04,040 Sestavlja ju 36 šesterokotnih kosov, položenih kot ploščice na kopalniških tleh, 317 00:23:04,120 --> 00:23:07,480 ki jih nadzorujejo z nanometrsko natančnostjo. 318 00:23:07,560 --> 00:23:11,200 To so resnični velikani, posvečeni opazovanju nebesnega svoda. 319 00:23:11,280 --> 00:23:14,120 Katedrale znanosti. 320 00:23:14,200 --> 00:23:16,600 Večer na Mauna Kei. 321 00:23:16,680 --> 00:23:21,720 Teleskopa Keck pričneta zbirati fotone iz oddaljenih širjav vesolja. 322 00:23:21,800 --> 00:23:24,520 Njuni zrcali-dvojčka sta skupaj efektivno večji 323 00:23:24,600 --> 00:23:27,440 kot vsi prejšnji teleskopi skupaj. 324 00:23:27,520 --> 00:23:30,360 Kaj bo nocojšnji ulov? 325 00:23:34,680 --> 00:23:39,520 Dve galaksiji v trčenju milijarde svetlobnih let od nas? 326 00:23:39,600 --> 00:23:45,320 Umirajoča zvezda v zadnjih vzdihljajih sredi planetarne meglice? 327 00:23:45,400 --> 00:23:51,040 Ali morda planet v nekem drugem osončju, ki morda gosti življenje? 328 00:23:51,120 --> 00:23:55,920 Na Cerro Paranal v puščavi Atacama v Čilu - najbolj suhem kraju na Zemlji - 329 00:23:55,960 --> 00:24:00,040 najdemo daleč največji astronomski stroj, kar jih je bilo kdaj zgrajenih: 330 00:24:00,120 --> 00:24:03,560 Evropski Very Large Telescope (Zelo velik teleskop). 331 00:24:16,200 --> 00:24:19,520 VLT so pravzaprav štirje teleskopi v enem. 332 00:24:19,600 --> 00:24:22,760 Vsak ima 8,2-metrsko zrcalo. 333 00:24:22,840 --> 00:24:24,120 Antu. 334 00:24:24,200 --> 00:24:25,240 Kueyen. 335 00:24:25,320 --> 00:24:26,320 Melipal. 336 00:24:26,400 --> 00:24:27,760 Yepun. 337 00:24:27,840 --> 00:24:33,440 Prvotni prebivalci Čila so tako imenovali Sonce, Luno, Južni križ in Venero. 338 00:24:33,520 --> 00:24:37,800 Velikanska zrcala so bila ulita v Nemčiji, spolirana v Franciji, poslana z ladjo v Čile 339 00:24:37,880 --> 00:24:41,240 in potem počasi prepeljana čez puščavo. 340 00:24:41,320 --> 00:24:44,960 Ob sončnem zahodu se kupole teleskopov odpro. 341 00:24:45,040 --> 00:24:48,560 Zvezdna svetloba se ulije na zrcala VLT-ja. 342 00:24:49,280 --> 00:24:52,080 Bodo to noč odkrili kaj novega? 343 00:24:55,920 --> 00:24:58,160 Laserski žarek prevrta nočno nebo. 344 00:24:58,240 --> 00:25:00,680 In projicira umetno zvezdo v ozračje 345 00:25:00,760 --> 00:25:03,840 90 kilometrov nad našimi glavami. 346 00:25:03,920 --> 00:25:06,920 Senzorji svetlobe merijo, kako je slika zvezde popačena 347 00:25:06,960 --> 00:25:09,120 zaradi nemirnega ozračja. 348 00:25:09,200 --> 00:25:12,960 Nato hitri računalniki povedo podpornemu sistemu glavnega zrcala, kako se mora samo 349 00:25:13,040 --> 00:25:15,800 deformirati, da popravi popačitev. 350 00:25:15,880 --> 00:25:18,960 V bistvu odpravi migetanje zvezd. 351 00:25:19,040 --> 00:25:22,600 To imenujemo prilagodljiva optika in je velik čarovniški trik 352 00:25:22,680 --> 00:25:24,320 današnje astronomije. 353 00:25:24,400 --> 00:25:28,840 Brez njega bi bil naš pogled v vesolje zamegljen zaradi ozračja. 354 00:25:28,920 --> 00:25:32,880 Z njim pa so naše slike ostre kot britev. 355 00:25:35,480 --> 00:25:39,480 Drugi del optičnega čarovništva je znan kot interferometrija. 356 00:25:39,560 --> 00:25:43,360 Zamisel je preprosta: pripeljati svetlobo z dveh ločenih teleskopov 357 00:25:43,440 --> 00:25:46,640 na skupno sliko in pri tem ohraniti 358 00:25:46,720 --> 00:25:49,320 zamik med svetlobnimi valovi. 359 00:25:49,400 --> 00:25:53,160 Če to naredijo dovolj natančno, je rezultat takšen, kot če bi dva teleskopa 360 00:25:53,240 --> 00:25:56,600 delovala kot del enega orjaškega zrcala 361 00:25:56,680 --> 00:25:59,920 tako velikega, kot je razdalja med teleskopoma. 362 00:25:59,960 --> 00:26:04,040 Z interferometrijo dobijo teleskopi sokolji vid. 363 00:26:04,120 --> 00:26:07,600 Manjšim teleskopom omogoča razkriti takšne podrobnosti, kot bi bile sicer 364 00:26:07,680 --> 00:26:12,440 vidne z veliko večjim zrcalom. 365 00:26:12,520 --> 00:26:15,600 Dvojčka Keck na Mauna Kei redno delujeta skupaj 366 00:26:15,680 --> 00:26:17,520 kot en interferometer. 367 00:26:17,600 --> 00:26:21,440 V primeru VLT-ja delujejo skupaj vsi štirje teleskopi. 368 00:26:21,520 --> 00:26:24,760 Poleg tega se jim pridruži nekaj manjših pomožnih teleskopov, 369 00:26:24,840 --> 00:26:28,880 da še bolj izostrijo vid. 370 00:26:29,840 --> 00:26:33,400 Druge velike teleskope lahko najdemo povsod po Zemeljski obli. 371 00:26:33,480 --> 00:26:37,480 Subaru in Gemini North sta na Mauna Kei. 372 00:26:37,560 --> 00:26:42,240 Gemini South in Magellanov teleskop sta v Čilu. 373 00:26:42,320 --> 00:26:46,280 Large Binocular Telescope stoji v Arizoni. 374 00:26:48,200 --> 00:26:50,800 Postavljeni so na najboljših možnih krajih. 375 00:26:50,840 --> 00:26:53,720 Na visokih, suhih, jasnih in temnih mestih. 376 00:26:53,840 --> 00:26:56,640 Njihove oči so velike kot plavalni bazeni. 377 00:26:56,760 --> 00:27:00,400 Vsi so opremljeni s prilagodljivo optiko, da izničijo razmazanost 378 00:27:00,440 --> 00:27:02,080 slike zaradi nemirnega ozračja. 379 00:27:02,200 --> 00:27:05,960 In včasih dosežejo ločljivost virtualnega velikana 380 00:27:06,040 --> 00:27:08,640 zahvaljujoč interferometriji. 381 00:27:09,680 --> 00:27:11,800 Oglejte si, kar so nam pokazali. 382 00:27:11,920 --> 00:27:13,400 Planete. 383 00:27:16,600 --> 00:27:18,240 Meglice. 384 00:27:19,360 --> 00:27:23,960 Resnične velikosti – in stisnjene oblike – nekaterih zvezd. 385 00:27:23,960 --> 00:27:27,160 Hladen planet, ki kroži okrog rjave pritlikavke. 386 00:27:27,200 --> 00:27:31,480 Zvezde velikanke, ki se vrtinčijo okrog središča naše Galaksije, 387 00:27:31,600 --> 00:27:36,720 kot jim določa gravitacija supermasivne črne luknje. 388 00:27:36,840 --> 00:27:40,400 Od Galilejevih dni do danes smo prišli kar daleč. 389 00:27:40,000 --> 00:27:44,760 4. Od srebra do silicija 390 00:27:45,840 --> 00:27:49,000 Pred 400 leti, ko je Galileo Galilei želel drugim pokazati, 391 00:27:49,120 --> 00:27:53,000 kaj je videl skozi svoj teleskop, je moral narisati risbo. 392 00:27:53,120 --> 00:27:56,240 Brazgotinast obraz Lune. 393 00:27:56,360 --> 00:28:00,400 Ples Jupitrovih satelitov. 394 00:28:00,520 --> 00:28:02,160 Sončeve pege. 395 00:28:02,280 --> 00:28:04,160 Ali zvezde v Orionu. 396 00:28:04,280 --> 00:28:06,720 Svoje risbe je objavil v majhni knjižici 397 00:28:06,760 --> 00:28:08,400 Zvezdni sel. 398 00:28:08,440 --> 00:28:10,800 To je bil edin način, da je svoja odkritja 399 00:28:10,920 --> 00:28:12,400 predstavil tudi drugim. 400 00:28:12,440 --> 00:28:16,640 Več kot dve stoletji so morali biti astronomi tudi umetniki. 401 00:28:16,760 --> 00:28:19,000 Zroč skozi okularje so risali natančne 402 00:28:19,120 --> 00:28:20,960 risbe tega, kar so videli. 403 00:28:21,040 --> 00:28:23,080 Pusto pokrajino Lune. 404 00:28:23,200 --> 00:28:25,960 Nevihto v atmosferi Jupitra. 405 00:28:26,040 --> 00:28:29,000 Nežno tančico plina v oddaljeni meglici. 406 00:28:29,120 --> 00:28:32,320 In včasih so tistemu, kar so videli, dodali še kaj, česar niso. 407 00:28:32,440 --> 00:28:36,560 Mislili so, da so temne proge na površju Marsa kanali, 408 00:28:36,680 --> 00:28:39,880 kar naj bi kazalo na obstoj visokorazvite oblike življenja na površju rdečega planeta. 409 00:28:39,960 --> 00:28:43,480 Danes vemo, da so bili kanali, ki so jih videli, posledica slabe optike in bujne domišljije. 410 00:28:43,600 --> 00:28:47,160 Astronomi so potrebovali objektiven način, s katerim bi zabeležili 411 00:28:47,280 --> 00:28:51,480 svetlobo, ki jo zberejo teleskopi, ne da bi informacija najprej morala 412 00:28:51,520 --> 00:28:54,480 skozi njihove glave in pisala. 413 00:28:54,600 --> 00:28:57,400 Rešitev je bila fotografija. 414 00:28:58,760 --> 00:29:01,160 Prva dagerotipija Lune. 415 00:29:01,200 --> 00:29:03,880 Naredil jo je Henry Draper leta 1840. 416 00:29:03,920 --> 00:29:07,240 Fotografija je bila stara manj kot 15 let, toda astronomi 417 00:29:07,360 --> 00:29:10,880 so že zagrabili njene revolucionarne zmožnosti. 418 00:29:10,920 --> 00:29:13,080 Kako je fotografija delovala? 419 00:29:13,120 --> 00:29:17,160 Občutljiva emulzija na fotografskih plošči je vsebovala 420 00:29:17,280 --> 00:29:19,400 majhna zrnca srebrovega halogenida. 421 00:29:19,440 --> 00:29:22,160 Če so izpostavljena svetlobi, postanejo temna. 422 00:29:22,200 --> 00:29:24,800 Rezultat je bila slika neba v negativu 423 00:29:24,920 --> 00:29:28,080 s temnimi zvezdami na svetlem ozadju. 424 00:29:28,200 --> 00:29:31,560 Toda resnična prednost je bilo to, da lahko fotografsko ploščo 425 00:29:31,680 --> 00:29:33,960 izpostavite zvezdni svetlobi ure in ure dolgo. 426 00:29:34,040 --> 00:29:36,720 Ko zrete v nočno nebo s svojimi očmi, 427 00:29:36,760 --> 00:29:39,640 po tem, ko so se prilagodile na temo, ne vidite več in več 428 00:29:39,680 --> 00:29:42,320 zvezd samo s tem, da gledate dalj časa. 429 00:29:42,440 --> 00:29:45,240 S fotografsko ploščo pa lahko naredite ravno to. 430 00:29:45,360 --> 00:29:48,480 Svetlobo lahko zbirate in takorekoč seštevate ure dolgo. 431 00:29:48,600 --> 00:29:52,880 Tako daljši čas osvetlitve odkrije več in več zvezd. 432 00:29:52,920 --> 00:29:54,160 In več. 433 00:29:54,200 --> 00:29:55,240 In več. 434 00:29:55,360 --> 00:29:57,320 In še nekaj. 435 00:29:58,360 --> 00:30:02,000 V 1950tih so Schmidtov teleskop na observatriju Palomar 436 00:30:02,120 --> 00:30:05,160 uporabljali za fotografiranje celotnega severnega neba. 437 00:30:05,280 --> 00:30:10,080 Skorajda 2000 fotografskih plošč, vsaka s časom osvetlitve blizu ene ure. 438 00:30:10,120 --> 00:30:12,960 Cel zaklad novih odkritij. 439 00:30:12,960 --> 00:30:17,080 Fotografija je spremenila opazovalno astronomijo v pravo znanost. 440 00:30:17,200 --> 00:30:21,480 Objektivna, izmerljiva, in ponovljiva. 441 00:30:21,600 --> 00:30:23,240 Toda srebro je bilo počasno. 442 00:30:23,280 --> 00:30:25,480 Morali ste biti potrpežljivi. 443 00:30:27,120 --> 00:30:29,880 Digitalna revolucija je vse to spremenila. 444 00:30:29,920 --> 00:30:31,640 Srebro je zamenjal silicij. 445 00:30:31,760 --> 00:30:34,480 Zrna je zamenjal raster slikovnih elementov. 446 00:30:36,360 --> 00:30:40,000 Tudi v običajnih fotoaparatih ne uporabljamo več fotografskih filmov. 447 00:30:40,120 --> 00:30:43,560 Namesto tega se slike posnamejo na svetlobno občutljivi čip: 448 00:30:43,600 --> 00:30:47,800 ali CCD. 449 00:30:47,920 --> 00:30:51,560 Profesionalni CCD-ji so izjemno učinkoviti. 450 00:30:51,680 --> 00:30:54,640 In da postanejo še bolj občutljivi, jih ohladijo 451 00:30:54,680 --> 00:30:57,960 veliko pod ledišče z uporabo tekočega dušika. 452 00:30:58,040 --> 00:31:00,720 Skoraj vsak foton, ki prileti, se zabeleži. 453 00:31:00,760 --> 00:31:05,640 In rezultat je ta, da so lahko časi osvetlitve bistveno krajši. 454 00:31:05,760 --> 00:31:09,480 Kar so nekoč ob pregledu neba na observatoriju Palomar dosegli v eni uri 455 00:31:09,600 --> 00:31:13,160 lahko zdaj CCD naredi sedaj v nekaj kratkih minutah. 456 00:31:13,200 --> 00:31:15,560 Z uporabo manjšega teleskopa. 457 00:31:15,600 --> 00:31:18,080 Silicijeva revolucija še zdaleč ni končana. 458 00:31:18,200 --> 00:31:21,080 Astronomi so naredili ogromne CCD kamere 459 00:31:21,200 --> 00:31:23,560 s stotinami milijonov svetlobnih elementov. 460 00:31:23,600 --> 00:31:26,320 In to še ni vse. 461 00:31:28,120 --> 00:31:32,560 Velika prednost digitalnih posnetkov je ta, da so, no, digitalni. 462 00:31:32,600 --> 00:31:35,800 Takoj so pripravljeni za obdelavo na računalniku. 463 00:31:35,840 --> 00:31:38,800 Astronomi uporabljajo specializirane programe, da obdelajo svoja 464 00:31:38,840 --> 00:31:40,880 opazovanja neba. 465 00:31:40,880 --> 00:31:45,080 Povečevanje slike in kontrasta odkrije najfinejše podrobnosti 466 00:31:45,200 --> 00:31:47,640 meglic ali galaksij. 467 00:31:47,760 --> 00:31:51,240 Barvno označevanje poudari in izpostavi strukture, ki 468 00:31:51,280 --> 00:31:53,640 bi bile sicer komaj vidne. 469 00:31:53,680 --> 00:31:57,880 Poleg tega pa s sestavljanjem večih posnetkov istega objekta, 470 00:31:57,920 --> 00:32:00,400 ki so bili narejeni skozi različne barvne filtre, lahko 471 00:32:00,520 --> 00:32:04,320 naredijo spektakularne sestavljene slike, ki brišejo mejo 472 00:32:04,440 --> 00:32:06,720 med znanostjo in umetnostjo. 473 00:32:06,840 --> 00:32:09,880 Tudi vi lahko uživate prednosti digitalne astronomije. 474 00:32:09,960 --> 00:32:13,960 Še nikoli ni bilo tako enostavno najti in uživati v osupljivih.. 475 00:32:13,960 --> 00:32:15,800 posnetkih vesolja. 476 00:32:15,920 --> 00:32:20,080 Slike vesolja so vedno oddaljene le za en klik z miško! 477 00:32:20,680 --> 00:32:24,160 Robotski teleskopi, opremljeni z občutljivimi elektronskimi detektorji 478 00:32:24,280 --> 00:32:27,800 pregledujejo nebo, tudi ta trenutek. 479 00:32:27,920 --> 00:32:30,880 S teleskopom Sloan v Novi Mehiki so posneli 480 00:32:30,960 --> 00:32:34,000 in katalogizirali čez 100 milijonov nebesnih objektov, 481 00:32:34,120 --> 00:32:38,160 izmerili oddaljenosti milijona galaksij in odkrili 482 00:32:38,280 --> 00:32:41,480 sto tisoč novih kvazarjev. 483 00:32:41,520 --> 00:32:44,000 Toda en sam pregled celotnega neba ni dovolj. 484 00:32:44,120 --> 00:32:47,400 Vesolje se venomer spreminja. 485 00:32:47,520 --> 00:32:51,240 Ledeni kometi priletijo in odletijo, za sabo pa pustijo sled v obliki 486 00:32:51,280 --> 00:32:53,640 razpršenih razbitin. 487 00:32:53,760 --> 00:32:56,720 Asteroidi zažvižgajo mimo. 488 00:32:56,840 --> 00:33:00,560 Daljni planeti krožijo okrog svojih matičnih zvezd in občasno 489 00:33:00,680 --> 00:33:02,880 zakrijejo del zvezdine svetlobe. 490 00:33:02,960 --> 00:33:08,800 Supernove raznese, medtem ko se drugje rojevajo nove zvezde. 491 00:33:08,840 --> 00:33:17,960 Pulzarji pobliskujejo, izbruhi sevanja gama eksplodirajo črne luknje požirajo. 492 00:33:18,040 --> 00:33:21,720 Da bi sledili tem veličastnim igram Narave, želijo astronomi 493 00:33:21,840 --> 00:33:25,240 izvesti preglede celotnega neba vsako leto. 494 00:33:25,360 --> 00:33:26,840 Ali vsak mesec. 495 00:33:26,920 --> 00:33:28,640 Ali dvakrat tedensko. 496 00:33:28,680 --> 00:33:33,800 Se sliši nemogoče? A to je ambiciozen cilj Large Synoptic Survey teleskopa. 497 00:33:33,920 --> 00:33:39,400 Dokončali naj bi ga do leta 2015. Takrat bo njegova kamera s tremi giga slikovnih elementov odprla 498 00:33:39,440 --> 00:33:42,080 povsem novo okno v vesolje. 499 00:33:42,200 --> 00:33:45,960 To bo več kot izpolnitev sanj za astronome, saj bo ta teleskop 500 00:33:46,040 --> 00:33:51,080 posnel domala celotno nebo vsake tri noči. 501 00:33:56,000 --> 00:34:00,760 5. Videti nevidno 502 00:34:02,360 --> 00:34:05,080 Ko poslušate svojo najljubšo glasbo, vaša ušesa slišijo 503 00:34:05,160 --> 00:34:08,800 širok razpon frekvenc, od najglobjega bobnenja 504 00:34:08,920 --> 00:34:12,120 basov do najvišjih vibracij. 505 00:34:12,200 --> 00:34:14,960 Sedaj pa si predstavljajte, da bi bila vaša ušesa občutljiva le na zelo ozek 506 00:34:15,360 --> 00:34:16,920 pas frekvenc. 507 00:34:16,960 --> 00:34:19,520 Večine skladbe sploh ne bi slišali! 508 00:34:19,600 --> 00:34:23,000 In to je pravzaprav položaj, v katerem so astronomi. 509 00:34:23,080 --> 00:34:26,160 Naše oči so občutljive le na zelo ozek pas 510 00:34:26,240 --> 00:34:29,000 frekvenc svetlobe: vidno svetlobo. 511 00:34:29,080 --> 00:34:31,560 Za vse ostale oblike elektromagnetnega sevanja pa smo 512 00:34:31,640 --> 00:34:33,600 popolnoma slepi. 513 00:34:33,680 --> 00:34:36,640 Toda v vesolju je veliko objektov, ki oddajajo 514 00:34:36,720 --> 00:34:39,960 sevanje v drugih delih elektromagnetnega spektra. 515 00:34:40,040 --> 00:34:43,760 Tako so na primer v 1930tih slučajno odkrili 516 00:34:43,840 --> 00:34:47,240 radijske valove, ki so prihajali iz globin vesolja. 517 00:34:47,320 --> 00:34:49,960 Nekateri od teh valov imajo enako frekvenco kot vaša najljubša 518 00:34:50,040 --> 00:34:53,160 radijska postaja, le da so šibkejši in seveda s sabo ne nosijo 519 00:34:53,240 --> 00:34:55,280 nobene melodije ali programa. 520 00:34:56,520 --> 00:34:59,960 Da bi "poslušali" radijsko vesolje, potrebujete 521 00:35:00,040 --> 00:35:02,560 sprejemnik: radijski teleskop. 522 00:35:02,680 --> 00:35:06,960 Za vse, razen za najdaljše valovne dolžine, je radijski teleskop le krožnik. 523 00:35:07,040 --> 00:35:10,080 Zelo podobno kot glavno zrcalo optičnega teleskopa. 524 00:35:10,200 --> 00:35:14,400 Toda ker so radijski valovi veliko daljši kot valovi vidne svetlobe 525 00:35:14,440 --> 00:35:17,240 ni potrebno, da bi bila površina krožnika tako natančno spolirana 526 00:35:17,360 --> 00:35:19,000 kot je površina zrcala. 527 00:35:19,120 --> 00:35:21,640 In to je glavni razlog, da je veliko laže zgraditi 528 00:35:21,680 --> 00:35:26,800 velik radijski teleskop kot velik optični teleskop. 529 00:35:26,840 --> 00:35:30,960 Poleg tega je pri radijskih valovnih dolžinah veliko laže delati interferometrijo. 530 00:35:30,960 --> 00:35:34,080 To je povečati nivo podrobnosti, ki jih lahko vidimo, 531 00:35:34,120 --> 00:35:37,960 če združimo valovanje dveh oddaljenih teleskopov, v primerjavi 532 00:35:38,040 --> 00:35:41,560 z enim samim, velikanskim krožnikom. 533 00:35:41,600 --> 00:35:44,640 Very Large Array v Novi Mehiki, na primer, sestavlja 534 00:35:44,680 --> 00:35:49,720 27 ločenih anten, od katerih vsaka meri 25 metrov v premeru. 535 00:35:49,760 --> 00:35:52,960 Seveda lahko vsako anteno posebej premikajo in 536 00:35:53,040 --> 00:35:56,400 v največji postavitvi ta mreža posnema virtualni krožnik, katerega 537 00:35:56,520 --> 00:36:00,800 premer bi meril 36 kilometrov! 538 00:36:00,920 --> 00:36:03,560 Kakšno pa je videti radijsko vesolje? 539 00:36:03,680 --> 00:36:08,000 No, za začetek, naše Sonce zelo močno sije v radijskih valovnih dolžinah. 540 00:36:08,120 --> 00:36:10,720 Prav tako središče naše Galaksije. 541 00:36:10,760 --> 00:36:12,400 A to še ni vse. 542 00:36:12,520 --> 00:36:16,480 Pulzarji so zelo gosti zvezdni ostanki, ki oddajajo radijske valove 543 00:36:16,520 --> 00:36:18,640 le v zelo ozkem snopu. 544 00:36:18,680 --> 00:36:21,800 Poleg tega se vrtijo s hitrostjo do nekaj sto 545 00:36:21,840 --> 00:36:23,720 obratov na sekundo. 546 00:36:23,760 --> 00:36:27,800 Rezultat je, da je pulzar videti kot vrteči se radijski svetilnik. 547 00:36:27,920 --> 00:36:31,320 In kar vidimo, je zelo pravilno in hitro 548 00:36:31,360 --> 00:36:34,320 zaporedje zelo kratkih radijskih pulzov. 549 00:36:34,440 --> 00:36:36,640 Od tod njihovo ime. 550 00:36:36,680 --> 00:36:39,320 Radijski izvor, znan kot Kasiopeja A, je v resnici 551 00:36:39,440 --> 00:36:43,640 ostanek supernove, ki je eksplodirala v 17. stoletju. 552 00:36:43,680 --> 00:36:48,240 Kentaver A, Labod A in Devica A so vse ogromne galaksije, ki 553 00:36:48,280 --> 00:36:50,640 oddajajo silne količine radijskih valov. 554 00:36:50,680 --> 00:36:55,960 Vsako galaksijo poganja masivna črna luknja v njenem središču. 555 00:36:56,040 --> 00:37:00,000 Nekatere od teh radijskih galaksij in kvazarjev so tako močni oddajniki, da 556 00:37:00,120 --> 00:37:05,320 je mogoče njihove signale zaznati z razdalje 10 milijard svetlobnih let. 557 00:37:05,360 --> 00:37:08,880 In tu je še šibko, razmeroma kratko-valovno radijsko sikanje 558 00:37:08,960 --> 00:37:11,320 ki napolnjuje celotno vesolje. 559 00:37:11,360 --> 00:37:14,160 To je znano kot mikrovalovno sevanje ozadja 560 00:37:14,200 --> 00:37:16,400 in je odmev Velikega poka. 561 00:37:16,440 --> 00:37:20,560 Zapuščina vročih začetkov vesolja. 562 00:37:22,120 --> 00:37:26,400 Vsak košček spektra nam govori svojo zgodbo. 563 00:37:26,440 --> 00:37:29,960 V milimetrskih in pod-milimetrskih valovnih dolžinah astronomi proučujejo 564 00:37:29,960 --> 00:37:33,080 nastanek galaksij v zgodnjem vesolju in izvor 565 00:37:33,200 --> 00:37:37,240 zvezd in planetov v naši Galaksiji. 566 00:37:37,280 --> 00:37:41,400 Toda večino tega sevanja zadrži vodna para v našem ozračju. 567 00:37:41,520 --> 00:37:44,400 Da bi ga opazili, morate iti na visok in suh kraj. 568 00:37:44,440 --> 00:37:47,320 Na Llano de Chajnantor, na primer. 569 00:37:47,440 --> 00:37:50,960 Na petih kilometrih nad morjem je ta surrealistična planota 570 00:37:50,960 --> 00:37:53,960 v severnem Čilu kraj, kjer gradijo sistem radijskih anten ALMA: 571 00:37:54,040 --> 00:37:56,880 Atacama Large Millimeter Array. 572 00:37:56,920 --> 00:38:01,880 Ko bo končana leta 2014, bo ALMA največji astronomski 573 00:38:01,920 --> 00:38:04,320 observatorij, kar jih je bilo kdaj zgrajenih. 574 00:38:04,840 --> 00:38:09,960 64 anten, vsaka s težo 100 ton, bo delovalo soglasno. 575 00:38:09,960 --> 00:38:13,880 Ogromni tovornjaki jih bodo razvozili po tako velikem območju, kot je London, da bi 576 00:38:13,960 --> 00:38:16,800 povečali ločljivost posnetkov, ali jih zbrali bliže, da bi 577 00:38:16,880 --> 00:38:19,000 imeli večji zorni kot. 578 00:38:19,120 --> 00:38:23,240 Vsak premik bo narejen z milimetrsko natančnostjo. 579 00:38:24,680 --> 00:38:28,160 Mnogi objekti v vesolju sijejo tudi v infrardečem. 580 00:38:28,280 --> 00:38:31,960 Infrardeče sevanje, ki ga je odkril William Herschel, pogosto imenujemo 581 00:38:32,040 --> 00:38:36,720 "toplotno sevanje", ker ga oddajajo vsa topla telesa, 582 00:38:36,760 --> 00:38:39,080 tudi ljudje. 583 00:38:41,840 --> 00:38:45,240 Morda poznate infrardeče sevanje bolj, kot si mislite. 584 00:38:45,360 --> 00:38:48,240 Na Zemlji se namreč ta vrsta sevanja izkorišča za 585 00:38:48,360 --> 00:38:51,160 očala in kamere za gledanje v temi. 586 00:38:51,280 --> 00:38:55,160 Toda, da bi detektirali šibek, infardeči sij oddaljenih nebesnih teles, potrebujejo 587 00:38:55,280 --> 00:38:58,960 astronomi zelo občutljive detektorje, ohlajene na le nekaj stopinj 588 00:38:59,040 --> 00:39:04,000 nad absolutno ničlo. S tem oslabijo njihovo lastno toplotno sevanje. 589 00:39:06,920 --> 00:39:11,720 Danes je večina velikih optičnih teleskopov opremljenih tudi z infrardečimi kamerami. 590 00:39:11,760 --> 00:39:15,320 Omogočajo nam, da vidimo skozi oblake medzvezdnega prahu in odkrivajo 591 00:39:15,440 --> 00:39:20,240 novonastale zvezde v njih, nekaj kar v vidni svetlobi enostavno ni mogoče videti. 592 00:39:20,280 --> 00:39:25,080 Kot primer si poglejmo ta, v vidni svetlobi narejen posnetek slavne porodnišnice zvezd v Orionu. 593 00:39:25,200 --> 00:39:27,400 Toda poglejte, kako drugačna je Orionova meglica videti skozi oči 594 00:39:27,520 --> 00:39:30,080 infrardeče kamere! 595 00:39:30,200 --> 00:39:33,320 Sposobnost, da vidimo v infrardečem, je prav tako zelo koristna, ko proučujemo 596 00:39:33,360 --> 00:39:35,960 najbolj oddaljene galaksije. 597 00:39:35,960 --> 00:39:41,000 Novonastale zvezde v mladi galaksiji sijejo zelo močno v ultravijoličnem. 598 00:39:41,120 --> 00:39:45,000 Toda ta ultravijolična svetloba mora nato potovati milijarde let čez 599 00:39:45,120 --> 00:39:46,640 razširjajoče vesolje. 600 00:39:46,760 --> 00:39:50,560 Razširjanje razteguje svetlobne valove, in ko priletijo do nas, 601 00:39:50,600 --> 00:39:55,240 je njihova valovna dolžina premaknjena v bližnjo infrardečo svetlobo. 602 00:39:56,600 --> 00:40:00,240 Ta eleganten instrument je teleskop MAGIC na La Palmi. 603 00:40:00,360 --> 00:40:02,960 Na nebu išče izvore sevanja gama, 604 00:40:02,960 --> 00:40:06,800 sevanja z najvišjo energijo v Naravi. 605 00:40:08,360 --> 00:40:10,960 Na našo srečo, smrtonosne fotone gama zadrži 606 00:40:10,960 --> 00:40:12,320 Zemljino ozračje. 607 00:40:12,360 --> 00:40:16,000 Toda za sabo pustijo sledi, ki jih astronomi lahko proučujejo. 608 00:40:16,120 --> 00:40:19,000 Po tem, ko trčijo v ozračje, sprožijo plaz delcev 609 00:40:19,120 --> 00:40:20,640 z visoko energijo. 610 00:40:20,760 --> 00:40:25,320 Ti pa povzročajo šibek sij, ki ga lahko vidi MAGIC. 611 00:40:26,920 --> 00:40:30,640 In tukaj je observatorij Pierre Auger v Argentini. 612 00:40:30,680 --> 00:40:33,080 Sploh ni videti kot teleskop. 613 00:40:33,120 --> 00:40:38,960 Pierre Auger sestavlja 1600 detektorjev, razporejenih na 3000 614 00:40:38,960 --> 00:40:40,240 kvadratnih kilometrih. 615 00:40:40,360 --> 00:40:44,560 Ti ujamejo plaz delcev, ki nastanejo zaradi kozmičnih delcev z oddaljenih supernov 616 00:40:44,600 --> 00:40:46,480 in črnih lukenj. 617 00:40:47,680 --> 00:40:52,400 Kaj pa detektorji nevtrinov, postavljeni v globokih rudnikih ali pod 618 00:40:52,520 --> 00:40:55,720 površjem oceana ali celo v Antarktičnem ledu? 619 00:40:55,840 --> 00:40:57,880 Ali jih lahko imenujemo teleskopi? 620 00:40:57,960 --> 00:40:59,400 Zakaj pa ne? 621 00:40:59,520 --> 00:41:03,800 Konec koncev opazujejo vesolje, čeprav ne dobijo podatkov iz 622 00:41:03,840 --> 00:41:06,080 elektromagnetnega spektra. 623 00:41:06,120 --> 00:41:09,880 Nevtrini so izmuzljivi delci, ki nastajajo v notranjosti Sonca 624 00:41:09,960 --> 00:41:12,240 in pri ekplozijah supernov. 625 00:41:12,360 --> 00:41:15,800 Nastali so tudi ob samem Velikem poku. 626 00:41:15,920 --> 00:41:20,640 Za razliko od drugih osnovnih delcev lahko nevtrini nemoteno letijo skozi običajno 627 00:41:20,680 --> 00:41:25,640 snov, potujejo z domala svetlobno hitrostjo in nimajo električnega naboja. 628 00:41:25,760 --> 00:41:30,240 Čeprav je te delce težko ujeti, pa jih je obilo. 629 00:41:30,280 --> 00:41:34,160 Vsako sekundo gre več kot 50 bilijonov elektronskih nevtrinov s Sonca 630 00:41:34,200 --> 00:41:36,560 skozi vas. 631 00:41:36,680 --> 00:41:40,800 V zadnjih letih so astronomi in fiziki združili moči in zgradili detektorje 632 00:41:40,920 --> 00:41:42,640 gravitacijskih valov. 633 00:41:42,680 --> 00:41:46,640 Ti "teleskopi" ne opazujejo sevanja in ne lovijo delcev. 634 00:41:46,680 --> 00:41:51,240 Namesto tega merijo drobcene gube v sami zgradbi prostor-časa 635 00:41:51,280 --> 00:41:56,960 pojav, ki ga napoveduje relativnostna teorija Alberta Einsteina. 636 00:41:57,040 --> 00:42:01,160 Z izredno raznolikostjo instrumentov so astronomi pokrili cel 637 00:42:01,200 --> 00:42:06,960 spekter elektromagnetnega valovanja in se drzno podali naprej. 638 00:42:07,040 --> 00:42:11,240 Toda nekaterih opazovanj enostavno ni mogoče opraviti s tal. 639 00:42:11,280 --> 00:42:12,800 Odgovor? 640 00:42:12,920 --> 00:42:15,240 Vesoljski teleskopi. 641 00:42:22,000 --> 00:42:26,560 6. Onstran Zemlje 642 00:42:28,560 --> 00:42:30,400 Vesoljski teleskop Hubble. 643 00:42:30,480 --> 00:42:33,360 Je daleč najbolj slaven teleskop v zgodovini. 644 00:42:33,440 --> 00:42:34,800 In to povsem upravičeno. 645 00:42:34,880 --> 00:42:38,560 Hubble je temeljito spremenil mnoga področja astronomije. 646 00:42:38,640 --> 00:42:42,040 Po modernih standardih je njegovo zrcalo pravzaprav precej majhno. 647 00:42:42,120 --> 00:42:45,040 V premeru meri le okrog 2,5 metra. 648 00:42:45,120 --> 00:42:48,640 Toda njegovo opazovalno mesto je dobesedno nadzemeljsko. 649 00:42:48,720 --> 00:42:52,360 Visoko nad motečimi vplivi ozračja ima izjemno 650 00:42:52,440 --> 00:42:54,600 oster pogled na vesolje. 651 00:42:54,680 --> 00:42:59,360 In še več, Hubble lahko vidi tudi ultravijolično in bližnjo infrardečo svetlobo. 652 00:42:59,440 --> 00:43:02,480 Te svetlobe teleskopi na površju Zemlje enostavno ne morejo videti, ker 653 00:43:02,560 --> 00:43:05,880 je ozračje ne prepušča. 654 00:43:05,960 --> 00:43:09,880 Kamere in spektrografi, nekateri veliki kot telefonska govorilnica, 655 00:43:09,960 --> 00:43:14,600 razrežejo in zaznajo svetlobo iz daljnih vesoljskih obal. 656 00:43:14,680 --> 00:43:19,320 Tako kot vsak teleskop na površju Zemlje, je tudi Hubbla treba od časa do časa posodobiti. 657 00:43:19,400 --> 00:43:22,760 Astronavti zunaj v vesolju opravijo potrebne servisne naloge. 658 00:43:22,840 --> 00:43:24,440 Dotrajane dele obnovijo. 659 00:43:24,520 --> 00:43:27,000 In starejše instrumente zamenjajo z novejšimi in 660 00:43:27,080 --> 00:43:29,800 tehnološko bolj dovršenimi. 661 00:43:29,880 --> 00:43:33,280 Hubble je postal električna centrala opazovalne astronomije. 662 00:43:33,360 --> 00:43:37,240 In spremenil je naše razumevanje vesolja. 663 00:43:39,840 --> 00:43:44,800 S svojim ostrim vidom je opazoval spremembe letnih časov na Marsu 664 00:43:45,920 --> 00:43:48,800 trk kometa z Jupitrom 665 00:43:50,520 --> 00:43:53,880 Saturnove obroče od strani 666 00:43:56,920 --> 00:44:00,400 in celo povšje drobcenega Plutona. 667 00:44:00,480 --> 00:44:06,320 Razkril je življenske cikle zvezd, od samega rojstva in otroških dni 668 00:44:06,600 --> 00:44:12,560 v porodnišnici polni plinasto-prašnih oblakov, vse do njihovega poslednjega slovesa: 669 00:44:12,640 --> 00:44:17,800 nežnih meglic, ki jih umirajoče zvezde počasi razpihujejo v vesolje,.. 670 00:44:17,920 --> 00:44:24,960 ali gromozanske eksplozije supernove, ki skorajda zasenči svojo domačo galaksijo. 671 00:44:25,040 --> 00:44:28,960 Globoko v Orionovi meglici je Hubble videl celo valilnico novih 672 00:44:29,040 --> 00:44:34,080 osončij: prašnate diske okrog novonastalih zvezd, ki se bodo morda kmalu 673 00:44:34,120 --> 00:44:36,080 zgostili v planete. 674 00:44:36,200 --> 00:44:40,320 Vesoljski teleskop je proučeval tisoče posameznih zvezd v velikanskih kroglastih 675 00:44:40,440 --> 00:44:45,960 kopicah, najstarejših zvezdnih družinah v vesolju. 676 00:44:46,040 --> 00:44:48,320 In galaksije, seveda. 677 00:44:48,440 --> 00:44:51,960 Nikoli prej niso astronomi videli toliko podrobnosti. 678 00:44:51,960 --> 00:44:58,800 Dostojanstvene spirale, vpijajoče prašne trakove, silovite trke. 679 00:45:01,040 --> 00:45:05,480 Z izjemno dolgimi časi osvetlitve so na posnetkih na videz praznih delov neba razkrili 680 00:45:05,520 --> 00:45:10,080 na tisoče šibkih galaksij, ki so milijarde svetlobnih let daleč. 681 00:45:10,120 --> 00:45:13,960 Fotone, ki so bili oddani, ko je bilo vesolje še mlado. 682 00:45:14,040 --> 00:45:18,400 Okno v daljno preteklost, ki meče novo luč na 683 00:45:18,440 --> 00:45:21,560 vedno spreminjajoče se vesolje. 684 00:45:22,200 --> 00:45:24,880 Hubble pa ni edini teleskop v vesolju. 685 00:45:24,920 --> 00:45:29,800 To je Nasin Vesoljski teleskop Spitzer, izstreljen avgusta 2003. 686 00:45:29,920 --> 00:45:33,720 Na nek način je kot Hubble, le v infrardečem. 687 00:45:33,760 --> 00:45:37,960 Spitzer ima zrcalo s komaj 85 centimetri premera. 688 00:45:37,960 --> 00:45:41,080 Toda teleskop se skriva za toplotnim ščitom, ki ga varuje 689 00:45:41,200 --> 00:45:42,480 pred Soncem. 690 00:45:42,520 --> 00:45:47,160 Poleg tega so njegovi detektorji skriti v posodi polni tekočega helija. 691 00:45:47,200 --> 00:45:50,080 Tu so detektorji hlajeni na le nekaj stopinj 692 00:45:50,200 --> 00:45:51,800 nad absolutno ničlo. 693 00:45:51,920 --> 00:45:55,560 In zaradi tega so zelo, zelo občutljivi. 694 00:45:55,680 --> 00:45:58,720 Spitzer nam je razkril prašno vesolje. 695 00:45:58,760 --> 00:46:02,560 Temni, neprozorni oblaki prahu sijejo v infrardečem, če jih nekaj segreva 696 00:46:02,680 --> 00:46:04,560 od znotraj. 697 00:46:04,600 --> 00:46:08,720 Udarni valovi ob trkih galaksij pometejo prah v značilne obroče 698 00:46:08,760 --> 00:46:13,480 in plimske repe, nove kraje povsod navzočega rojevanja zvezd. 699 00:46:15,520 --> 00:46:19,080 Prah nastaja tudi kot posledica smrti zvezd. 700 00:46:19,200 --> 00:46:23,080 Spitzer je odkril, da so planetarne meglice in ostanki supernov polni 701 00:46:23,200 --> 00:46:28,320 prašnih delcev, ki so temeljni gradniki bodočih planetov. 702 00:46:28,440 --> 00:46:32,080 V drugih infrardečih valovnih dolžinah lahko Spitzer vidi kar skozi oblak 703 00:46:32,200 --> 00:46:37,720 prahu, kar razkrije zvezde, ki se skrivajo v njegovi temni sredici. 704 00:46:37,840 --> 00:46:40,960 Končno so s spektrografi na teleskopu proučevali 705 00:46:40,960 --> 00:46:44,880 atmosfere planetov v drugih osončjih – plinaste velikane kot je Jupiter, 706 00:46:44,920 --> 00:46:48,880 ki obkrožijo svoje starševske zvezde v le nekaj dneh. 707 00:46:50,680 --> 00:46:52,880 Kaj pa rentgentska (X) svetloba in sevanje gama? 708 00:46:52,920 --> 00:46:55,560 Ja, tudi njih Zemljino ozračje popolnoma zaustavi. 709 00:46:55,680 --> 00:46:59,160 In tako bi bili astronomi brez vesoljskih teleskopov popolnoma slepi 710 00:46:59,200 --> 00:47:02,080 za te visokoenergijske oblike sevanja. 711 00:47:03,680 --> 00:47:07,080 Rentgentski in gama vesoljski teleskopi razkrivajo vroče 712 00:47:07,120 --> 00:47:11,800 energetsko izdatno in divje vesolje galaktičnih jat, črnih lukenj 713 00:47:11,840 --> 00:47:16,080 ekplozij supernov in trkov galaksij. 714 00:47:18,760 --> 00:47:20,840 Zelo težko jih je zgraditi. 715 00:47:20,920 --> 00:47:24,440 Fotoni visokih energij gredo kar naravnost skozi običajna zrcala. 716 00:47:24,520 --> 00:47:29,680 Rentgentske fotone lahko zbirajo le s posebnimi zrcali iz čistega zlata. 717 00:47:29,760 --> 00:47:33,120 In sevanje gama proučujejo s prefinjenimi kamerami na luknjice 718 00:47:33,200 --> 00:47:36,560 ali zloženimi scintilatorji, ki, ko jih zadene gama foton, 719 00:47:36,640 --> 00:47:39,680 . oddajo kratke bliske običajne svelobe. 720 00:47:40,960 --> 00:47:45,120 V 1990tih je NASA upravljala Compton Gamma Ray Observatory (Observatorij za sevanje gama Compton). 721 00:47:45,200 --> 00:47:48,280 V tistem času je bil največji in najmasivnejši znanstveni 722 00:47:48,360 --> 00:47:49,880 satelit, kar so jih kdaj izstrelili. 723 00:47:49,960 --> 00:47:53,120 Čisto pravi fizikalni laboratorij v vesolju. 724 00:47:53,200 --> 00:47:56,480 Leta 2008 je Comptona nasledil GLAST: 725 00:47:56,560 --> 00:48:00,520 Gamma Ray Large Area Space Telescope (teleskop velike površine za sevanje gama). 726 00:48:00,600 --> 00:48:04,120 Proučeval bo vse v visokoenergijskem vesolju od 727 00:48:04,200 --> 00:48:06,520 temne snovi do pulzarjev. 728 00:48:08,440 --> 00:48:12,360 Medtem imajo astronomi v vesolju dva rentgentska teleskopa. 729 00:48:12,440 --> 00:48:17,400 Nasin Chandra X-ray Observatory (observatorij za rentgentsko sevanje Chandra) in Esin XMM-Newton Observatory (observatorij XMM-Newton) 730 00:48:17,480 --> 00:48:21,480 proučujeta najbolj vroča področja v vesolju. 731 00:48:23,960 --> 00:48:27,680 Tako je videti nebo z rentgentskim vidom. 732 00:48:27,760 --> 00:48:32,160 Razprostrani oblaki plina, segreti do milijonov stopinj v 733 00:48:32,240 --> 00:48:35,680 udarnih valovih v ostankih supernov. 734 00:48:35,760 --> 00:48:39,960 Najsvetlejši točkasti izvori so rentgentske dvojne zvezde: nevtronske zvezde ali 735 00:48:39,960 --> 00:48:43,640 črne luknje, ki sesajo snov s spremljevalne zvezde. 736 00:48:43,720 --> 00:48:47,280 Ta vrtinec vročega plina, ki pada na nevtronsko zvezdo ali črno luknjo, oddaja rentgentsko svetlobo. 737 00:48:47,360 --> 00:48:51,560 Rentgentski teleskopi prav tako odkrivajo supermasivne črne luknje v 738 00:48:51,640 --> 00:48:53,760 jedrih daljnih galaksij. 739 00:48:53,840 --> 00:48:57,800 Snov, ki po spirali pada vanje, se segreje do te mere, da zažari v rentgentski svetlobi 740 00:48:57,880 --> 00:49:02,160 tik preden pade v črno luknjo in se skrije pred našim pogledom. 741 00:49:02,240 --> 00:49:06,840 Vroč, a zelo redek plin napoljnuje tudi prostor med posameznimi galaksijami 742 00:49:06,920 --> 00:49:08,320 v jati. 743 00:49:08,400 --> 00:49:12,240 Včasih ta medgalaktični plin še bolj segrejejo udarni valovi 744 00:49:12,320 --> 00:49:16,480 ob trkih in zlitju galaksij v jati. 745 00:49:16,560 --> 00:49:20,760 Še bolj razburljivi so izbruhi sevanja gama, ki so energetsko najbolj izdatni 746 00:49:20,840 --> 00:49:22,600 dogodki v vesolju. 747 00:49:22,680 --> 00:49:26,920 To so katastrofalne končne eksplozije zelo masivnih in hitro 748 00:49:26,960 --> 00:49:28,760 vrtečih se zvezd. 749 00:49:28,840 --> 00:49:32,760 V manj kot sekundi sprostijo več energije kot je Sonce odda 750 00:49:32,840 --> 00:49:35,760 v 10 milijardah let. 751 00:49:38,200 --> 00:49:42,160 Hubble, Spitzer, Chandra, XMM-Newton in GLAST 752 00:49:42,240 --> 00:49:44,600 so vsi mnogostranski velikani. 753 00:49:44,680 --> 00:49:47,640 Nekateri vesoljski teleskopi pa so mnogo manjši in imajo veliko bolj 754 00:49:47,720 --> 00:49:49,240 usmerjene naloge. 755 00:49:49,320 --> 00:49:51,280 Poglejmo na primer COROT. 756 00:49:51,360 --> 00:49:54,880 Ta francoski satelit je posvečen zvezdni seizmologiji in proučevanju 757 00:49:54,960 --> 00:49:56,880 planetov v drugih osončjih. 758 00:49:56,960 --> 00:50:01,240 Ali Nasin satelit Swift, ki je kombinacija observatorija za rentgentske in gama fotone, in 759 00:50:01,320 --> 00:50:05,720 so ga izdelali z namenom, da razplete skrivnost izbruhov sevanja gama. 760 00:50:05,800 --> 00:50:10,160 In potem je tu še WMAP, Wilkinson Microwave Anisotropy Probe. 761 00:50:10,240 --> 00:50:13,840 V nekaj več kot dveh letih v vesolju je ta sonda posnela karto mikrovalovnega 762 00:50:13,920 --> 00:50:17,280 sevanja ozadja s takšno natančnostjo, kot je še ni bilo. 763 00:50:17,360 --> 00:50:21,200 WMAP je dala kozmologom doslej najboljši pogled na najzgodnejše 764 00:50:21,280 --> 00:50:26,680 obdobje vesolja, pogled na čas pred več kot 13 milijardami let. 765 00:50:26,760 --> 00:50:29,640 Da lahko pošiljamo teleskope v vesolje je bilo eno najbolj razburljivih 766 00:50:29,720 --> 00:50:32,240 dogodkov v zgodovini teleskopa. 767 00:50:32,320 --> 00:50:34,760 In kaj sledi? 768 00:50:37,800 --> 00:50:40,680 7. Kaj sledi? 769 00:50:42,680 --> 00:50:45,480 V Arizoni so ulili prvo zrcalo za 770 00:50:45,560 --> 00:50:47,400 Velikanski teleskop Magellan. 771 00:50:47,480 --> 00:50:50,680 Ta ogromen instrument bodo postavili na observatoriju 772 00:50:50,760 --> 00:50:52,360 Las Campanas v Čilu. 773 00:50:52,440 --> 00:50:56,040 Njegovih sedem zrcal, vsako s premerom prek osem metrov, 774 00:50:56,120 --> 00:50:59,200 bo razporejenih v obliki cvetnih listov. 775 00:50:59,280 --> 00:51:02,200 In skupaj bodo ujeli več kot štirikrat več svetlobe 776 00:51:02,280 --> 00:51:05,799 kot je lahko katerikoli od sedanjih teleskopov. 777 00:51:05,880 --> 00:51:10,240 Kalifornijski tridesetmetrski teleskop, ki ga načrtujejo za leto 2015 778 00:51:10,320 --> 00:51:13,080 je bolj podoben velikanski inačici teleskopa Keck. 779 00:51:13,160 --> 00:51:16,360 Stotine posameznih kosov sestavlja eno orjaško zrcalo 780 00:51:16,440 --> 00:51:20,520 veliko kakor šestnadstropna stavba. 781 00:51:20,600 --> 00:51:25,320 V Evropi so pripravljeni načrti za European Extremely Large Telescope (Evropski izjemno velik teleskop). 782 00:51:25,799 --> 00:51:29,160 Z 42 metri premera bo njegovo zrcalo veliko kakor 783 00:51:29,240 --> 00:51:32,640 olimpijski bazen – z dvakrat večjo površino od 784 00:51:32,720 --> 00:51:34,840 tridesetmetrskega teleskopa. 785 00:51:34,920 --> 00:51:39,400 Te bodoče pošasti, posebej prilagojene za infrardeča opazovanja, bodo 786 00:51:39,480 --> 00:51:44,160 vsa opremljena z občutljivimi instrumenti in prilagodljivo optiko. 787 00:51:44,240 --> 00:51:46,840 Razkrile naj bi nam čisto prvo generacijo galaksij 788 00:51:46,920 --> 00:51:50,120 in zvezd v zgodovini vesolja. 789 00:51:50,200 --> 00:51:53,120 Poleg tega nam bodo morda dale prvo pravo sliko 790 00:51:53,200 --> 00:51:56,160 planeta v drugem osončju. 791 00:51:56,240 --> 00:52:00,000 Za radijske astronome je 42 metrov mačji kašelj. 792 00:52:00,080 --> 00:52:02,720 S tem ko povežejo več manjših anten, sestavijo 793 00:52:02,799 --> 00:52:05,080 veliko večji sprejemnik. 794 00:52:05,160 --> 00:52:08,799 Na Nizozemskem je v gradnji Low Frequency Array 795 00:52:08,880 --> 00:52:10,520 ali LOFAR. 796 00:52:10,600 --> 00:52:15,840 Optična vlakna bodo povezovala 30.000 anten z osrednjim superračunalnikom. 797 00:52:15,920 --> 00:52:19,440 Ta nova konstrukcija nima nobenih premikajočih se delov, a lahko opazuje 798 00:52:19,520 --> 00:52:22,840 istočasno v osmih različnih smereh. 799 00:52:22,920 --> 00:52:26,120 Tehnologijo LOFAR-ja bodo verjetno uporabili tudi pri Square 800 00:52:26,200 --> 00:52:28,600 Kilometre Array, ki je sedaj na vrhu seznama želja 801 00:52:28,680 --> 00:52:30,560 radijskih astronomov. 802 00:52:30,640 --> 00:52:34,640 To mednarodno mrežo anten bodo zgradili v Avstraliji ali Južni Afriki. 803 00:52:34,720 --> 00:52:38,560 Velike skledaste antene in majhni sprejemniki bodo s skupnimi močmi omogočili 804 00:52:38,640 --> 00:52:42,920 neverjetno natančen pogled na radijsko nebo. 805 00:52:43,000 --> 00:52:46,720 In s skupno zbiralno površino enega kvadratnega kilometra 806 00:52:46,799 --> 00:52:50,440 bo nova mreža daleč najobčutljivejši radijski instrument 807 00:52:50,520 --> 00:52:52,920 kar jih je bilo kdaj zgrajenih. 808 00:52:53,000 --> 00:52:58,040 Razvijajoče se galaksije, silni kvazarji, mežikajoči pulzarji, 809 00:52:58,160 --> 00:53:01,799 niti en izvor radijskih valov ne bo več varen pred vohunskimi tipalkami 810 00:53:01,880 --> 00:53:04,760 te mreže, Square Kilometre Array. 811 00:53:04,799 --> 00:53:08,280 Instrument bo celo iskal morebitne radijske signale 812 00:53:08,360 --> 00:53:11,840 zunajzemeljskih civilizacij. 813 00:53:11,920 --> 00:53:15,160 Kaj pa v vesolju? 814 00:53:15,240 --> 00:53:19,040 Po peti in verjetno končni servisni misiji ostaja Vesoljski teleskop Hubble 815 00:53:19,120 --> 00:53:24,480 v službi še do okrog leta 2013. 816 00:53:24,560 --> 00:53:28,720 Do takrat naj bi izstrelili v vesolje njegovega naslednika. 817 00:53:30,760 --> 00:53:34,720 Spoznajte Vesoljski teleskop James Webb, vesoljski infrardeči 818 00:53:34,799 --> 00:53:40,480 observatorij, imenovan po nekdanjem direktorju Nase. 819 00:53:40,560 --> 00:53:44,840 Ko bo prispel v vesolje, se bo njegovo 6,5-metrsko sestavljeno zrcalo razvilo 820 00:53:44,920 --> 00:53:48,480 kot razcvetajoča se roža – in bo sedemkrat bolj občutljivo 821 00:53:48,560 --> 00:53:51,360 kot Hubblovo. 822 00:53:51,440 --> 00:53:54,520 Velik senčnik ohranja optiko in nizkotemperaturne 823 00:53:54,600 --> 00:53:57,960 instrumente v stalni senci in jim s tem omogoča, da delujejo blizu 824 00:53:58,040 --> 00:54:03,000 neverjetnih minus 233 stopinj Celzija. 825 00:54:04,200 --> 00:54:07,880 Vesoljski teleskop James Webb ne bo krožil okoli Zemlje. 826 00:54:07,960 --> 00:54:11,640 Parkiran bo 1,5 milijona kilometrov daleč od našega 827 00:54:11,720 --> 00:54:15,880 planeta, v svoji orbiti okoli Sonca. 828 00:54:15,960 --> 00:54:19,080 Pred pol stoletja je bil Halejev teleskop na gori Palomar 829 00:54:19,160 --> 00:54:20,960 največji v zgodovini. 830 00:54:21,000 --> 00:54:25,120 Sedaj pa bo teleskop, večji od njega, letel skozi globine vesolja. 831 00:54:25,160 --> 00:54:29,440 Le ugibamo lahko, kakšna razburljiva odkritja bo prinesel. 832 00:54:29,520 --> 00:54:31,680 Ostanite z nami! 833 00:54:32,160 --> 00:54:34,880 Medtem namreč ustvarjalni inženirji neprestano prihajajo z 834 00:54:34,960 --> 00:54:37,720 revolucionarnimi načrti za nove teleskope. 835 00:54:37,799 --> 00:54:42,040 V Kanadi so znanstveniki zgradili tako imenovani “teleskop s tekočim zrcalom”. 836 00:54:42,120 --> 00:54:45,200 Pri tej vrsti teleskopa se zvezdna svetloba ne odbija na 837 00:54:45,280 --> 00:54:49,360 trdnem zrcalu, ampak na ukrivljeni površini vrtečega se 838 00:54:49,440 --> 00:54:52,600 tekočega živega srebra. 839 00:54:52,680 --> 00:54:56,360 Zaradi svoje zgradbe lahko teleskopi z živim srebrom gledajo le naravnost navzgor, 840 00:54:56,440 --> 00:54:59,120 toda njihova prednost je, da so razmeroma poceni 841 00:54:59,200 --> 00:55:01,360 in enostavni za izgradnjo. 842 00:55:01,440 --> 00:55:04,440 Radijski astronomi želijo postaviti mrežo majhnih anten, podobno kot je LOFAR, 843 00:55:04,520 --> 00:55:07,360 na površje Lune, kolikor daleč je le 844 00:55:07,440 --> 00:55:10,880 mogoče od motečih Zemeljskih izvorov. 845 00:55:10,960 --> 00:55:13,520 Kdo ve, nekega dne bo morda velik optični 846 00:55:13,600 --> 00:55:16,360 teleskop stal celo na drugi strani Lune. 847 00:55:16,440 --> 00:55:19,360 In z uporabo vesoljskih teleskopov in pomračitvenih diskov se rentgentski 848 00:55:19,440 --> 00:55:21,960 astronomi nadejajo strahovito izboljšati svoj vid 849 00:55:22,040 --> 00:55:23,040 v prihodnosti. 850 00:55:23,120 --> 00:55:25,720 Morda jim bo uspelo posneti celo samo dogodkovno obzorje 851 00:55:25,799 --> 00:55:27,760 črne luknje. 852 00:55:29,560 --> 00:55:32,560 Nekega dne bo morda teleskop odgovoril na eno najglobjih 853 00:55:32,640 --> 00:55:38,840 vprašanj, ki begajo človeštvo: ali smo v vesolju sami? 854 00:55:42,480 --> 00:55:45,800 Vemo, da so tam druga osončja. 855 00:55:45,920 --> 00:55:48,280 Sumimo, da obstajajo med planeti celo taki, kot je Zemlja, s 856 00:55:48,400 --> 00:55:50,200 tekočo vodo. 857 00:55:50,320 --> 00:55:51,200 Toda 858 00:55:51,320 --> 00:55:53,440 ali je na njih življenje? 859 00:55:54,320 --> 00:55:58,120 Najti takšen planet v drugem osončju je izjemno težavna naloga. 860 00:55:58,240 --> 00:56:00,680 Planeti so pogosto skriti pred astronomi zaradi bleščeče 861 00:56:00,720 --> 00:56:03,960 svetlobe, ki jo oddaja njihova materinska zvezda. 862 00:56:04,920 --> 00:56:08,040 Interferometri, izstreljeni v temne globine vesolja, nam bodo 863 00:56:08,160 --> 00:56:10,760 morda poslali odgovor. 864 00:56:10,799 --> 00:56:13,520 Prav sedaj NASA razmišlja o projektu, imenovanem 865 00:56:13,560 --> 00:56:16,120 Terrestrial Planet Finder (Iskalec Zemeljskih planetov). 866 00:56:16,240 --> 00:56:20,680 In v Evropi znanstveniki načrtujejo Darwin Array. 867 00:56:20,799 --> 00:56:24,360 Šest vesoljskih teleskopov se giblje okoli Sonca v točno določeni formaciji. 868 00:56:24,480 --> 00:56:28,520 Laserji nadzorujejo njihove medsebojne razdalje z natančnostjo nanometra. 869 00:56:28,560 --> 00:56:32,200 Skupaj imajo neverjetno ločljivost in lahko izločijo 870 00:56:32,240 --> 00:56:36,040 svetlobo zaslepljujoče zvezde. Tako lahko astronomi pravzaprav vidijo 871 00:56:36,160 --> 00:56:39,800 Zemlji podobne planete okrog drugih zvezd. 872 00:56:40,640 --> 00:56:44,880 Nato morajo preiskati svetlobo, ki se od planeta odbije. 873 00:56:45,000 --> 00:56:49,960 S sabo nosi spektroskopski prstni odtis ozračja planeta. 874 00:56:50,000 --> 00:56:53,280 Kdo ve, v 15 letih bomo morda že detektirali podpise 875 00:56:53,320 --> 00:56:55,600 kisika, metana in ozona. 876 00:56:55,720 --> 00:56:58,800 Znamenj življenja. 877 00:57:01,000 --> 00:57:03,520 Vesolje je polno presenečenj. 878 00:57:03,640 --> 00:57:05,960 Nebo nas nikoli ne neha navduševati. 879 00:57:06,080 --> 00:57:08,960 Nič nenavadnega torej, da stotine tisočev ljubiteljskih astronomov 880 00:57:09,000 --> 00:57:11,520 po vsem svetu vsako jasno noč občuduje 881 00:57:11,640 --> 00:57:13,200 vesolje. 882 00:57:13,240 --> 00:57:15,520 Njihovi teleskopi so veliko boljši od instrumentov, 883 00:57:15,640 --> 00:57:16,960 ki jih je uporabljal Galileo. 884 00:57:17,000 --> 00:57:20,600 Njihovi digitalni posnetki prekašajo celo fotografske slike, 885 00:57:20,640 --> 00:57:23,760 ki so jih posneli profesionalci pred samo nekaj desetletji. 886 00:57:23,880 --> 00:57:27,200 Prizadevanje astronomov po razumevanju vesolja, njihovo raziskovanje vesolja 887 00:57:27,240 --> 00:57:30,760 s teleskopi, je staro komaj 400 let. 888 00:57:30,799 --> 00:57:35,040 Še vedno je veliko neznanega, neodkritega. 889 00:57:35,560 --> 00:57:38,880 Odkar je pred štirimi stoletji Galileo premeril nebesni svod s svojim teleskopom 890 00:57:39,000 --> 00:57:42,200 smo prehodili dolgo pot. 891 00:57:42,240 --> 00:57:45,440 Danes še vedno opazujemo vesolje s teleskopi 892 00:57:45,480 --> 00:57:50,800 ne le z Zemlje, ampak tudi v brezmejnem prostoru vesolja. 893 00:57:50,920 --> 00:57:54,520 Seme človeštva leži v naši navidez brezmejni zalogi 894 00:57:54,640 --> 00:57:57,680 iznajdljivosti in radovednosti. 895 00:57:57,799 --> 00:58:00,360 Šele pričeli smo odgovarjati na nekatera največja 896 00:58:00,400 --> 00:58:02,440 zastavljena vprašanja. 897 00:58:02,480 --> 00:58:05,120 Našli smo več kot 300 planetov okrog drugih sonc v 898 00:58:05,160 --> 00:58:09,200 naši lastni Galaksiji in zasledili organske molekule na planetih 899 00:58:09,240 --> 00:58:12,760 okrog daljnih zvezd. 900 00:58:12,799 --> 00:58:17,440 Ta neverjetna odkritja so morda videti kot vrhunec človeškega raziskovanja, 901 00:58:17,520 --> 00:58:21,520 toda najboljše brez dvoma šele prihaja. 902 00:58:21,640 --> 00:58:24,440 Tudi vi se lahko pridružite odkriteljem. 903 00:58:24,480 --> 00:58:29,200 Poglejte v nebo in se čudite!